Rožmarin

Rosmarinus officinalis

Rožmarinu, imenovanemu tudi "rosa morja", pripada častno mesto osrednje rastline v poletnem zeliščnem vrtu. Kuharji in lekarnarji ga uporabljajo že od davnih časov. Zaradi slovesa, da izboljšuje spomin, je postal simbol zvestobe med zaljubljenci; ponekod so tudi neveste nosile rožmarinove venčke, bogato prepletene in čvrsto povezane z raznobarvnimi svilenimi trakovi. Španci so častili rožmarin kot grm, ki je Devici Mariji dal zavetje med begom v Egipt; ko je razprostrla svoje ogrinjalo čezenj, so beli cvetovi postali modri.

V preteklosti so smolnati rožmarin zažigali v bolniških sobah, da bi očistili zrak, z vejicami pa so nastiljali tla na sodiščih, da bi se obvarovali tifusa. Med epidemijami kuge so dajali rožmarin v izvotljene ročaje sprehajalnih palic ali v vrečke, ki so jih nosili okrog vratu, da so vdihovali njegov vonj, medtem ko so se zadrževali v okuženih območjih. Ponekod v Sredozemlju še danes sušijo perilo tako, da ga razprostrejo čez rožmarinove grme, pri čemer se na soncu navzame njihove arome, ki odganja molje.
(VELIKA KNJIGA O ZELIŠČIH)